Draško Cvijanović, elektrohipersenzitivna oseba (pričevanje)
POVZETEK
Beseda sevanje se v vsakdanjem govoru v glavnem nanaša na nekaj, kot je radioaktivnost ali, recimo, sevanje sonca, kjer prenos odvečne energije povzroči očitno škodo. Ko govorimo o (domnevni?) preobčutljivosti na zelo nizke vrednosti elektromagnetnega polja, do takšne takojšnje poškodbe najverjetneje sploh ne pride.
Zgodovinsko gledano obstaja razumen odpor proti zavrnitvi tega modela sevanja v zvezi z elektrosenzibilnostjo, ker trenutno ni nobenega drugega uporabnega modela, vendar je metodološko nujno razlikovati med opisom in preverjanjem ali razlago pojava.
Jasno je dokazano, da so zelo nizke ravni polja ("sevanje") nekega biološkega pomena (magnetoecepcija), čeprav je biološki namen večinoma neznan. Kljub temu pa pod vplivom modela "sevanja" ostaja razmišljanje "če ni agresivno, potem je vse v tvoji glavi", kar je danes bolj ali manj prevladujoče stališče tudi med dobronamernimi raziskovalci, ki niso elektrosenzibilni.
IZRAZ "SEVANJE" KOT POGOSTITEV VIR NAPAK GLEDE POJAVA "ELEKTROHIPEROBČUTLJIVOST"
Draško Cvijanović, električno preobčutljive osebe
POVZETEK
"Sevanje" se v splošnem govoru večinoma nanaša na nekaj podobnega ionizirajočim ali, recimo, UV-vplivom, kjer čezmeren prenos energije povzroči nekaj opazne škode. Ko govorimo o (domnevni?) preobčutljivosti na ekstremno nizke vrednosti elektromagnetnega sevanja, do takšne "avtomatizirane" poškodbe verjetno sploh ne pride.
Obstaja razumna (zgodovinsko povzročena) naklonjenost, da bi opustili verjetnost modela sevanja za EHS zaradi pomanjkanja katerega koli drugega verjetnega modela vpliva, vendar je metodološko potrebno ločiti poziv k opisovanju in potrditvi pojava EHS od poziva k njegovi razlagi.
Takšni dražljaji z izjemno majhnim vplivom so bili dobro dokazani kot biološko pomembni (magnetorecepcija), čeprav večina njihovega namena ostaja neznana. Še vedno pa pod (tudi implicitnim) vplivom radiacijskega modela vztraja razmišljanje, da »če ni agresivno, potem je vse v tvoji glavi«, kar je danes bolj ali manj prevladujoče stališče tudi med dobro mislečimi raziskovalci (ki sami niso občutljivi).
Da bi se izognili takšnim vnosom, trenutno obstajajo trditve s strani prizadetih, da bi na novo definirali definicijo EHS kot "nelagodje, povezano z okoljem, na katerega vpliva delovanje nekaterih električnih naprav". To je precej pogumen, a nujen korak, da se izognemo posmehu s pozivi, da ugibamo prisotnost sevanja s tako imenovanimi provokacijskimi študijami. To ne pomeni opustitve provokacijskih študij, ampak le potrebo po njihovem preoblikovanju brez predsodkov o mehanizmu.