m.sc. Daniela Bertić, višja predavateljica UFGZ; Marja Čolak, podpredsednica HUZEZ; mag. sc. ANKICA KOSOVEC-KRŽELJ, dipl. inž. el. Hrvaško združenje za zaščito pred elektromagnetnim sevanjem HUZEZ
POVZETEK
Obsežen razvoj novih tehnologij je na svetovni ravni prinesel dramatične pozitivne spremembe v načinu komunikacije, poslovanja in vsakdanjega življenja, prinesel pa je tudi številna potencialna tveganja za zdravje ljudi in okolje. Zato je izrednega pomena odgovorna uporaba mobilnih tehnologij ter razvijanje zavedanja o možnih nezaželenih posledicah, še posebej ob upoštevanju »ranljivih« skupin, kot so otroci in mladostniki.
Obstoječa zakonodaja na Hrvaškem, ko gre za zaščito zdravja ljudi pred vse bolj agresivno izpostavljenostjo radiofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem baznih postaj mobilne telefonije, žal ne sledi pozitivni praksi večine držav EU. Na to opozarja Hrvaško združenje za zaščito pred elektromagnetnim sevanjem (HUZEZ), ki pripravlja vrsto izobraževalnih javnih tribun. v medijih skuša z obrazloženimi dopisi pristojnim institucijam ozaveščati javnost o obstoju problematike in sprožiti spremembo premalo kakovostnih zakonskih rešitev.
1. PRIPOROČILA MEDNARODNE KOMISIJE ZA VARSTVO PRED NEIONIZIRAJOČIM SEVANJEM
Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) je leta 1998 izdala smernice (ICNIRP GUIDELINES) in priporočene meje dovoljenega sevanja za frekvenčni spekter 0-300 GHz. Čeprav je v dokumentu zapisano, da se bodo omejitve nenehno spreminjale v skladu z novimi raziskavami, tiste za frekvenčno območje nad 100 kHz, kamor sodijo tudi radijske frekvence, ki jih uporablja mobilna telefonija, še niso bile spremenjene, čeprav so mobilne tehnologije v zadnjih 15 letih doživele globalno ekspanzijo. V smernicah iz leta 1998 je izrecno poudarjeno, da predlagane meje temeljijo le na kratkotrajnih toplotnih učinkih (stimulacija perifernega živčevja in mišic, opekline) in da pri njihovi opredelitvi niso bili upoštevani učinki dolgotrajne izpostavljenosti na povečanje tveganja za nastanek raka, saj takrat razpoložljiva baza podatkov ni zadostovala za določitev mej, ki bi vključevale biološke učinke na celice človeškega telesa.
Štiri leta kasneje je isti organ izdal dokument ICNIRP STATEMENT 2002, ki poziva k uporabi alternativnih strategij za omejevanje tveganj, če razpoložljivi podatki o morebitnih škodljivih učinkih ne zadostujejo za določitev mejnih ravni. S tem dokumentom se je ICNIRP na določen način distanciral od lastnega priporočila mejnih vrednosti, kot varnih, ko gre za možno tveganje za maligna obolenja.
2. STALIŠČA RELEVANTNIH INSTITUCIJ
2.1 Resolucija Evropskega parlamenta
Vprašanje o vplivu elektromagnetnih polj na zdravje ljudi je obravnaval tudi Evropski parlament.
V sklepu št. 2252 (INI), sprejet 4. septembra 2008, med drugim določa:
• Mejne vrednosti izpostavljenosti EMF, določene za širšo javnost, so zastarele. Ne upoštevajo vpliva informacijsko-komunikacijskih tehnologij na ranljive skupine, kot so nosečnice, novorojenčki in otroci;
Skupina BIOINITIATIVE je medtem nadaljevala z intenzivnim spremljanjem, vrednotenjem in primerjavo rezultatov vseh objavljenih epidemioloških študij in znanstvenih raziskav o vplivu nizkointenzivnega EM sevanja na zdravje ljudi. Zadnje poročilo, objavljeno aprila 2014, opozarja na nevarnost brezžičnih tehnologij za zdravje. Navedeno je, da študije, objavljene v letih 2012 in 2013, vzpostavljajo dosledno povezavo povečanega tveganja glioma (malignega možganskega tumorja) in akustičnega nevroma z uporabo mobilnih in brezžičnih telefonov. Na podlagi obstoječih epidemioloških dokazov je bilo sprejeto mnenje, da je treba radiofrekvenčna polja klasificirati kot "znano rakotvorno snov za človeka", to je, da je treba klasifikacijo WHO spremeniti iz skupine 2B v skupino A.
Omenjeno poročilo poudarja, da 65 odstotkov (74 od 114) objavljenih študij dokazuje genetski vpliv radiofrekvenčnega sevanja (poškodbe DNK), medtem ko 68 odstotkov (144 od 211) študij ugotavlja vpliv na živčni sistem. Navedeno je, da so mobilne brezžične naprave (telefoni in tablice) velik vir nepotrebnega biološkega stresa za duha in telo, ter opozorjeno na nujnost uporabe žičnega dostopa do interneta v šolah.
Sklep št. 2211 (INI) z dne 02.04.2009 Evropski parlament izraža stališče, da lahko brezžična tehnologija (mobilni telefoni, Wi-Fi/WiMAX, Bluetooth, stacionarni telefoni DECT), ki oddaja EM polja, negativno vpliva na zdravje ljudi, zlasti mladih, katerih možgani so še v razvoju.
V tej resoluciji Evropski parlament:
• obsoja agresivne marketinške akcije teleoperaterjev, ki vključujejo prodajo mobilnih telefonov in ustreznih paketov, namenjenih otrokom in mladostnikom;
• opozarja na previdnost in priporočilo, da se mobilni telefoni ne smejo uporabljati preko razumnih meja, ko gre za otroke;
• spodbuja široko paleto kampanj za ozaveščanje mlade populacije o potrebi po uporabi prostoročnih aparatov, čim krajših pogovorih, izklopu mobilnih telefonov, ko jih ne uporabljate, in njihovi uporabi na območjih z dobrim signalom;
2.2 Resolucija Sveta Evrope
V sklepu VE št. 1815 poudarja, da imajo telekomunikacije in mobilna telefonija "zdi se, da imajo bolj ali manj potencialno škodljive, netoplotne, biološke učinke na človeško telo, tudi če so izpostavljeni ravnem, nižjim od uradnih mejnih vrednosti".
VE močno priporoča uporabo previdnostnega načela in opozarja, da ima lahko čakanje na natančne znanstvene in klinične dokaze pred sprejetjem ukrepov za preprečevanje znanih tveganj zelo visoke stroške za zdravje in gospodarstvo, kot je bilo v primeru azbestoze, osvinčenega bencina in tobaka.
Rešitev med drugim zahteva:
• sprejetje vseh razumnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, predvsem radijskim frekvencam mobilnih telefonov, predvsem otrok in mladostnikov, kot najbolj ogrožene skupine za tumorje glave;
• pregled znanstvenih podlag za obstoječe standarde ICNIRP zaradi njihovih resnih omejitev;
• kampanje za ozaveščanje o tveganjih potencialno škodljivih bioloških učinkov elektromagnetnega sevanja na okolje in zdravje ljudi, predvsem mladih in ljudi v reproduktivni dobi;
• zaščita elektro občutljivih oseb s sindromom intolerance na elektromagnetna polja;
• spodbujanje raziskav in razvoja telekomunikacij, ki temeljijo na tehnologijah, ki so enako učinkovite, a manj škodljive za zdravje in okolje;
• nastavitev preventivnih mejnih vrednosti za dolgoročno izpostavljenost pri 1 % trenutnih vrednosti ICNIRP;
3. PRAVNA UREDITEV NA HRVAŠKEM
Kljub nasprotnim zagotovilom ima Hrvaška bistveno manj kakovostno zakonodajo glede postavljanja baznih postaj mobilne telefonije kot druge države v Evropi, ki poleg spoštovanja dovoljenih mejnih vrednosti sevanja uporabljajo tudi številne alternativne strategije za izogibanje in omejevanje zdravstvenih tveganj. To vključuje obveznost transparentnega sporočanja načrtov razvoja mobilnih omrežij z lokalno upravo in lokalno skupnostjo, dogovor o lokacijah za postavitev baznih postaj, upoštevanje urbanističnih, estetskih in krajinskih meril za umestitev antenskih stebrov in strešnih nosilcev v prostor, uskladitev s prostorskimi načrti, izdelavo študij vplivov na okolje in/ali zdravje in podobnih dokumentov, ki se v skladu s točko 8.4.4 sklepa VE. 1385, zagotoviti, da se antene mobilne telefonije ne nameščajo izključno in samo glede na interese teleoperaterja, temveč v dogovoru z lokalno ali regionalno upravo in lokalno skupnostjo ter združenji zainteresiranih občanov. Primerjalni pregled zakonodaje vseh evropskih držav je podan v študiji »Base Station Planning Permission«, ki jo je objavilo Svetovno združenje mobilnih operaterjev (GSMA-E). Po tej študiji je Hrvaška ena od štirih držav v Evropi (poleg Romunije, Portugalske in Slovaške), v kateri javna razprava in posvetovanje z lokalnimi oblastmi nista obvezna, poleg tega pa za postavitev antenskih stolpov na tleh in baznih postaj na strehah obstoječih stavb ni potrebno gradbeno ali lokacijsko dovoljenje. merila oddaljenosti od stanovanjskih objektov, šol ali vrtcev ter višine glede na okoliške objekte. V nasprotju s točko 8.3.1 Sveta Evrope ni informacijskih kampanj, namenjenih učiteljem, staršem in otrokom z namenom ozaveščanja o manj tveganih načinih uporabe mobilnih telefonov, ki jih priporoča Resolucija Evropskega parlamenta 2211(INI).
4. CIVILNE INICIATIVE IN ZDRUŽENJA CIVILNE DRUŽBE
Agresivno postavljanje baznih postaj v strnjenih izključno stanovanjskih naseljih, v neposredni bližini šol, vrtcev in družbenih objektov, kjer prebivajo ranljive skupine, vodi do spontanega nezadovoljstva občanov in pobud za opredelitev pravil za umeščanje tovrstnih objektov v prostor. Teleoperaterji imajo standarden odgovor ― spoštujemo zakone Republike Hrvaške, imamo vsa potrebna dovoljenja pristojnih institucij―. Ne navajajo, da potrebujejo le dovoljenje ministrstva za zdravje, ki ga glede na razmeroma visoke meje dovoljenega sevanja bazne postaje makrocelic, nameščene na družinskih hišah približno 10 metrov od oken in balkonov v soseski, dobijo brez težav, ter dovoljenje lastnika strehe ali zemljišča. Drug standardni odgovor je, da "ni znanstveno utemeljenih dokazov, da so ravni sevanja, ki ga oddajajo mobilne telefonske naprave, škodljive za zdravje ljudi."
HUZEZ, kot združenje, ki deluje na nacionalni ravni, poskuša dvigniti raven zavesti hrvaških državljanov o potrebi po previdnostnem načelu in spoštovanju priporočil ustreznih institucij EU. Glede na to, da na Hrvaškem ni javno dostopnih podatkov o nameščenih virih neionizirajočih sevanj in rezultatih meritev emisij njihovih elektromagnetnih polj, je HUZEZ na svoji spletni strani postavil interaktivni zemljevid, kjer lahko državljani prijavijo težave v zvezi z elektromagnetnim sevanjem, vnesejo lokacijo in objavijo fotografijo. Veliko število prijav je nazoren prikaz kaotičnega stanja po državi. Čeprav so bila na Hrvaškem ob vse večjem nezadovoljstvu in kritikah javnosti potrebna gradbena dovoljenja do leta 2009, so jih leta 2011 za antenski steber z bazno postajo ukinili. 2014 za "antenski drog elektronske komunikacijske opreme, vključno z elektronsko komunikacijsko opremo." Ministrstvo za zdravje je z novim pravilnikom iz leta 2014 podvojilo mejne vrednosti dovoljenega sevanja za poklicno izpostavljenost delavcev, odpravilo dnevno omejitev največ 8 ur, z uvedbo izraza "javna površina" v naseljenih območjih zožilo območje "povečane občutljivosti" in z dvigom mejne vrednosti praktično na raven ICNIRP v teh območjih popolnoma suspendiralo načelo previdnosti.
kršil zavezujočo Direktivo 2013/35/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA in SVETA z dne 26. junija 2013, ki določa minimalne zdravstvene in varnostne standarde za izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem in ki ne dovoljuje nazadovanja obstoječih standardov zaščite v svojih državah članicah. Zato je HUZEZ maja 2015 vložil pritožbo zoper Ministrstvo za zdravje Republike Hrvaške
Skladno z veljavno zakonodajo v Republiki Hrvaški pristojna ministrstva v ospredje postavljajo komercialne interese telekomunikacijskih operaterjev, na račun pravice do transparentnega obveščanja in sodelovanja lokalne skupnosti in lokalnih oblasti pri izbiri lokacij za postavitev baznih postaj – kaj storiti? Odgovor je - krepitev združenj civilne družbe, vključevanje zainteresirane javnosti, transparentno komuniciranje z lokalno skupnostjo in organi lokalne samouprave. Mediji imajo lahko tudi ključno vlogo pri ozaveščanju o možnih zdravstvenih tveganjih pretirane uporabe mobilnih telefonov.
POMEN IN VLOGA CIVILNE DRUŽBE PRI SPREMEMBAH ZAKONODAJE GLEDE NAMESTITEV BAZNIH POSTAJ
mag. Daniela Bertic, višja predavateljica UFGZ, Marja Čolak, prodekanja HUZEZ, mag. sc. ANKICA Kosovec-KRŽELJ, dipl. inž. el. , Hrvaško združenje za zaščito pred elektromagnetnim sevanjem HUZEZ
POVZETEK
Obsežen razvoj novih tehnologij je prinesel dramatično pozitivno spremembo na globalni ravni v komunikaciji, poslovanju in vsakdanjem življenju, prinesel pa je tudi številna potencialna tveganja za zdravje ljudi in okolje. Zato je izrednega pomena odgovorna uporaba mobilne tehnologije, kot tudi ozaveščanje o možnih škodljivih posledicah, predvsem ob upoštevanju »ranljivih« skupin, kot so otroci in mladi.
Sedanja zakonodaja na Hrvaškem, ko gre za varovanje zdravja ljudi z vse bolj agresivno izpostavljenostjo radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem baznih postaj mobilne telefonije, žal ne sledi dobri praksi večine držav EU. To dejstvo opozarja Hrvaško združenje za zaščito pred elektromagnetnim sevanjem (HUZEZ), ki je s serijo izobraževalnih javnih tribun, nastopov v medijih, argumentiranih pisem pristojnim institucijam poskušalo ozaveščati javnost o problematiki in sprožiti spremembo nekvalitetnih zakonskih rešitev.
Prva priporočila Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji
Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) je leta 1998 izdala smernice (ICNIRP guidelines) in priporočila meje dovoljenega sevanja za frekvenčno območje 0-300 GHz. Medtem ko dokument navaja, da se meja glede na nove raziskave nenehno revidira, tista za frekvenčno območje nad 100 kHz pri vnosu radijskih frekvenc, ki jih uporabljajo mobilni telefoni, še ni revidirana, čeprav je mobilna tehnologija v zadnjih 15 letih doživela globalno širitev. V smernicah iz leta 1998 je izrecno poudarjeno, da predlagane meje temeljijo samo na kratkotrajnih toplotnih učinkih (dražljaji perifernih živcev in mišic, opekline) in da pri njihovi opredelitvi niso upoštevali učinkov dolgotrajne izpostavljenosti povečanemu tveganju za nastanek raka, ker baza takrat razpoložljivih podatkov ni zadostovala za določitev meja, ki bi vključevale biološke učinke na celice človeškega telesa.
Štiri leta kasneje je isti organ izdal dokument ICNIRP STATEMENT 2002, ki je zahteval uporabo alternativnih strategij za omejevanje tveganj, če razpoložljive informacije kažejo, da morebitni škodljivi učinki ne zadostujejo za določitev mejnih vrednosti. S tem dokumentom se je ICNIRP na nek način distanciral od lastnih priporočil mejnih vrednosti, kot varnih, ko gre za možno tveganje za malignome.
2. STALIŠČE ustreznih institucij 2.1 Resolucija Evropskega parlamenta
Vprašanje o vplivu elektromagnetnih polj na zdravje ljudi je razpravljal Evropski parlament.
V sklepu št. 2252 (INI), sprejet 04.09.2008, med drugim določa:
• mejne vrednosti izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju, ki so bile določene za širšo javnost, so zastarele. Ne upoštevajo vpliva informacijsko-komunikacijskih tehnologij na ranljive skupine, kot so nosečnice, dojenčki in otroci;
• izrazil veliko zaskrbljenost. BIOINITIATIVE Report on EM fields, ki povzema več kot 1500 študij na to temo in opozarja na zdravstvena tveganja emisij mobilnih telefonov (mobiteli, Wi-Fi / WiMAX, Bluetooth, stacionarni telefoni DECT); Medtem je skupina BIOINITIATIVE še naprej intenzivno spremljala, vrednotila in primerjala rezultate vseh objavljenih in epidemioloških študij ter znanstvenih raziskav vpliva EM sevanja nizke intenzitete na zdravje ljudi. Zadnje poročilo, objavljeno aprila 2014, opozarja na nevarnosti brezžičnih tehnologij za zdravje. Pisalo je, da študija, objavljena v letih 2012 in 2013, vzpostavlja dosledno povezavo med povečanim tveganjem za gliome (maligne možganske tumorje) in akustične nevrome pri uporabi mobilnih in brezžičnih telefonov. Na podlagi obstoječih epidemioloških dokazov zavzeli stališče, da je treba radiofrekvenčna polja klasificirati kot "znano rakotvorno snov za človeka" ali spremeniti klasifikacijo WHO iz skupine 2B v A..
V omenjenem poročilu je poudarjeno, da 65 odstotkov (74 od 114) objavljenih študij dokazuje genetski vpliv radiofrekvenčnega sevanja (poškodba DNK), medtem ko je v 68 odstotkih (144 od 211) študij ugotavljal vpliv na živčni sistem. Domnevajo, da so mobilne brezžične naprave (telefoni in tablice) glavni vir nepotrebnega stresa za biološki duh in telo ter poudarjajo potrebo po uporabi žičnega dostopa do interneta v šolah.
Sklep št. 2211 (INI) 02.04.2009 Evropski parlament je izrazil mnenje, da lahko brezžična tehnologija (mobilni telefoni, Wi-Fi/WiMAX, Bluetooth, stacionarni telefoni DECT), ki oddaja elektromagnetna polja, škodljivo vpliva na zdravje ljudi, zlasti mladih, katerih možgani se še razvijajo. V tej resoluciji Evropski parlament:
• obsoja agresivno marketinško kampanjo teleoperaterja, ki vključuje prodajo mobilnih telefonov in prazničnih paketov za otroke in mladostnike;
• opozarja na previdnost in priporočilo, da se mobilni telefoni ne smejo uporabljati preko razumnih meja, ko gre za otroke;
• spodbuja široko paleto kampanj za ozaveščanje mladih o nujnosti uporabe prostoročnih aparatov, čim krajšem trajanju pogovora, izklopu mobilnih telefonov, ko jih ne uporabljate in na območjih z dobrim signalom;
• poziva države članice, naj sledijo zgledu Švedske in priznajo ljudi, ki trpijo za električno preobčutljivostjo, ter jim zagotovijo ustrezno zaščito in enake možnosti za razvoj;
2.2 Resolucija Sveta Evrope
V Resoluciji št. VE. 1815 je poudaril, da imajo telekomunikacije in mobilna telefonija "zdi se, da imajo bolj ali manj potencialno škodljive, netoplotne, biološke učinke na človeško telo tudi pri ravneh izpostavljenosti, nižjih od uradnih mejnih vrednosti".
CoE je močno priporočil uporabo previdnostnega načela in opozoril, da lahko čakanje na natančne znanstvene in klinične dokaze pred ukrepanjem za preprečevanje dobro znanih tveganj povzroči zelo visoke stroške za zdravje in gospodarstvo, kot je bilo v primeru azbestoze, osvinčenega bencina in tobaka.
Rezolucija med drugim zahteva:
• sprejeti vse razumne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, predvsem radijskim frekvencam mobilnih telefonov, predvsem otrok in mladine, kot tudi največjega tveganja za tumorje glave;
• pregledati znanstveno podlago za obstoječe standarde ICNIRP zaradi njihovih resnih omejitev;
• kampanje za ozaveščanje o tveganjih potencialno škodljivih bioloških učinkov elektromagnetnega sevanja na okolje in zdravje ljudi, predvsem mladih v rodni dobi;
• zaščita elektro občutljivih oseb s sindromom intolerance na elektromagnetna polja;
• spodbujanje raziskav in razvoja na telekomunikacijah temelječih tehnologij, ki so enako učinkovite, a manj škodljive za zdravje in okolje;
• postavitev preventivne meje za dolgoročno izpostavljenost na 1 % trenutne vrednosti ICNIRP;
3. PRAVNO NA HRVAŠKEM
V nasprotju z zagotovili ima Hrvaška bistveno manj kakovostno zakonodajo pri postavljanju baznih postaj mobilne telefonije kot druge države v Evropi, ki poleg upoštevanja dovoljenih meja sevanja uporabljajo tudi vrsto alternativnih strategij za izogibanje in omejevanje zdravstvenih tveganj. To vključuje obveznost preglednih komunikacijskih načrtov za razvoj mobilnih omrežij z lokalno upravo in lokalno skupnostjo, dogovor o lokaciji za postavitev baznih postaj, upoštevanje urbanističnih, estetskih in krajinskih kriterijev namestitvenih stebrov in sprejemljivosti strehe v prostor, uskladitev s prostorskim načrtovanjem, študijo vplivov razvoja na okolje in/ali zdravje ter podobne dokumente, ki v skladu z odstavkom 8.4.4 Resolucije VE 1385 zagotavljajo, da se stolp za mobilne telefone ne postavi. izključno in samo v interesu tele operaterjev, vendar v dogovoru z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter vesoljsko skupnostjo in združenji zaskrbljenih državljanov. Primerjalni pregled zakonodaje vseh evropskih držav je predstavljen v študiji »Base Station Planning Permission«, ki jo je izdalo Svetovno združenje mobilnih operaterjev (GSMA-E). Po tej študiji je Hrvaška ena od štirih držav v Evropi (poleg Romunije, Portugalske in Slovaške), ki nima obvezne javne obravnave in posvetovanja z lokalnimi organi, prav tako pa za postavitev antenskih stolpov na tleh in baznih postaj na strehah obstoječih stavb ni potrebno gradbeno lokacijsko dovoljenje.
Hrvaška ne predvideva morebitnih kriterijev oddaljenosti od stanovanjskih objektov, šol in vrtcev ter višine glede na okoliške objekte.
Na Hrvaškem, v nasprotju s točko 8.3.1. Resolucija Sveta Evrope 1385, prek ministrstev za zdravje, izobraževanje in varstvo okolja ne izvajajo informacijskih kampanj, namenjenih učiteljem, staršem in otrokom, da bi opozorili na posebna tveganja dolgotrajne uporabe mobilnih telefonov in drugih naprav, ki oddajajo radiofrekvenčno sevanje. Ne spodbujam niti kampanje za ozaveščanje o manj tveganih načinih uporabe mobilnih telefonov, ki jih priporoča resolucija Evropskega parlamenta 2211 (INI).
4. civilne iniciative in civilnodružbene organizacije
Agresivno postavljanje baznih postaj v strnjenih izključno stanovanjskih naseljih, v bližini šol, vrtcev in objektov socialnega namena, v katerih prebivajo ranljive skupine, vodi do spontanega nezadovoljstva občanov in iniciativ za določitev pravil za umeščanje tovrstnih objektov v prostor. Upravljavci telet imajo standardni odgovor "spoštujemo zakone Republike Hrvaške, imamo vsa potrebna dovoljenja pristojne institucije." Ko to ne pomeni, da bi morali dovoliti le Ministrstvo za zdravje, ki glede na razmeroma visoke meje dovoljenega sevanja brez težav pridobi bazno postajo makro celic na družinskih hišah 10 metrov od oken in balkonov v soseski, ter dovoljenje strehe ali zemljišča. Drugi standardni odgovor je, da "ni znanstveno utemeljenih dokazov, da so ravni sevanja, ki jih oddajajo mobilne naprave, škodljive za zdravje ljudi".
2B ALI NE 2B – PANDORINA KUITJA ” “2B ALI NE 2B – PANDORINA SKRINJICA“
HUZEZ, kot organizacija, ki deluje na nacionalni ravni, poskuša osveščati hrvaške državljane o potrebi po spoštovanju previdnostnega načela in ob upoštevanju ustreznih priporočil institucij EU. Glede na to, da Hrvaška ni javno dostopnih podatkov o virih ionizirajočega sevanja in ne rezultatov meritev svojih elektromagnetnih polj, je HUZEZ postavil interaktivni zemljevid, na katerega lahko občani prijavijo težave v zvezi z elektromagnetnim sevanjem.
Ministrstvo za zdravje in gradbeništvo sta, čeprav soočena z naraščajočim nezadovoljstvom in kritikami javnosti, ki ju trenutno stanje dopušča, najprej odpravila in sprejela streho. leta 2014 za "občutljivost droga na elektronsko komunikacijsko opremo."
S tem je bila kršena zavezujoča Direktiva 2013/35 / EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.06.2013.g., ki določa minimalne zdravstvene in varnostne standarde za izpostavljenost delavcev tveganjem elektromagnetnih sevanj in ki ne dovoljuje znižanja obstoječih standardov svojih članic. HUZEZ naj bi maja 2015 Evropska komisija vložila pritožbo proti ministrstvu za zdravje Hrvaške. Sporočili so nam, da je vloga evidentirana, a odgovor nanjo čaka še pol leta. državni organ pri izbiri lokacije za bazne celice.
Pristojne institucije EU na splošno zagotavljajo priporočila in smernice, vendar prepuščajo svojim članicam, da se neodvisno odločajo o stopnjah sevanja in drugih mehanizmih zaščite pred elektromagnetnimi polji mobilnih naprav, ki imajo lahko ključno vlogo in mediji.
