ZAKON
O VARSTVU PRED NEIONIZIRAJČIM SEVANJEM
("Uradni list" RS št. 36/09)
I. OSNOVNE DOLOČBE
1. člen.
Ta zakon ureja pogoje in ukrepe za varstvo zdravja ljudi in varstvo okolja pred škodljivimi učinki neionizirajočih sevanj pri uporabi virov neionizirajočih sevanj.
Varstvo pred poklicno izpostavljenostjo virom neionizirajočih sevanj ni predmet tega zakona.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednje pomene:
1) neionizirajoče sevanje je elektromagnetno sevanje, ki ima energijo fotona manjšo od 12,4 eV. Sem spadajo: ultravijolično ali ultravijolično sevanje (valovne dolžine 100-400 nm), vidno sevanje (valovne dolžine 400-780 nm), infrardeče sevanje (valovne dolžine 780nm - 1 mm), radiofrekvenčno sevanje (frekvence 10 kHz - 300 GHz), elektromagnetna polja nizkih frekvenc. (frekvence 0-10 kHz) in lasersko sevanje. Neionizirajoče sevanje vključuje ultrazvok ali zvok, katerega frekvenca je višja od 20 kHz;
2) vir neionizirajočih sevanj je naprava, naprava ali objekt, ki oddaja ali lahko oddaja neionizirajoče sevanje;
3) vir neionizirajočega sevanja posebnega pomena je vir, ki je glede na najboljše razpoložljive znanstvene podatke lahko nevaren za zdravje ljudi;
4) objekt z virom neionizirajočih sevanj je objekt, kjer se proizvajajo ali uporabljajo viri neionizirajočih sevanj;
5) meja izpostavljenosti neionizirajočim sevanjem je največja dovoljena vrednost jakosti polja v okolju, ki je določena s standardom ali drugim predpisom. Ta omejitev ne velja za paciente v zdravstvenih ustanovah, kjer se izvajajo nadzorovane medicinske terapije ali diagnostični postopki;
6) območje nevarnega sevanja je prostor okoli vira neionizirajočih sevanj, v katerem jakost neionizirajočih sevanj presega predpisano mejo;
7) življenjsko okolje je skupek naravnih in ustvarjenih vrednot, katerih kompleksni medsebojni odnosi sestavljajo okolje, to je prostor in pogoje za življenje;
8.) prebivalstvo sestavljajo ljudje vseh starosti, spolov in zdravstvenih stanj, ki opravljajo vse življenjske aktivnosti. Tem osebam ni treba vedeti, da so izpostavljene neionizirajočemu sevanju in ni treba poznati škodljivosti tega sevanja;
9) operater ali operater je oseba, ki dela z viri ali nadzoruje delovanje virov neionizirajočih sevanj;
10) varstvo pred neionizirajočimi sevanji obsega nabor ukrepov in postopkov, s katerimi preprečujemo ali zmanjšujemo škodljive vplive neionizirajočih sevanj v okolju;
11) preiskava sevanja, ki izvira iz vira neionizirajočega sevanja, je merjenje in po potrebi izračun parametrov polja in njegove prostorske porazdelitve v okolju;
12) izredni dogodek je nenačrtovan dogodek, pri katerem je zaradi človeške napake ali okvare opreme prišlo ali bi lahko prišlo do škodljivega vpliva neionizirajočih sevanj na zdravje ljudi.
II. NAČELA
3. člen
Ureditev varstva pred neionizirajočimi sevanji temelji na naslednjih načelih:
1) načelo prepovedi - izpostavljenost neionizirajočim sevanjem nad predpisano mejo in vsako nepotrebno izpostavljanje neionizirajočim sevanjem ni dovoljeno;
2) načelo sorazmernosti - pogoji in dopustnost uporabe virov neionizirajočega sevanja posebnega pomena se določajo in cenijo glede na korist, ki jo njihova uporaba zagotavlja družbi glede na možna tveganja škodljivih učinkov zaradi njihove uporabe, pri čemer se upoštevajo stopnja in trajanje izpostavljenosti prebivalstva v konkretnem primeru, starostna in zdravstvena struktura potencialno izpostavljenega prebivalstva, način, čas in kraj uporabe takega vira, prisotnost drugih virov z različnimi frekvence ter druge relevantne okoliščine konkretnega primera;
3) načelo javnosti - podatki o neionizirajočih sevanjih so dostopni javnosti.
III. VARSTVNI UKREPI PRED NEIONIZIRAJOČIM SEVANJEM
4. člen
Pri izvajanju varstva pred neionizirajočimi sevanji se izvajajo naslednji ukrepi:
1) predpisovanje mejnih vrednosti izpostavljenosti neionizirajočim sevanjem;
2) ugotavljanje prisotnosti in ugotavljanje stopnje izpostavljenosti neionizirajočim sevanjem;
3) določanje pogojev za uporabo virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena;
4) zagotavljanje organizacijskih, tehničnih, finančnih in drugih pogojev za izvajanje varstva pred neionizirajočimi sevanji;
5) vodenje evidenc o virih neionizirajočih sevanj posebnega pomena;
6) označitev vira neionizirajočih sevanj posebnega interesa in območja nevarnega sevanja na predpisan način;
7) izvajanje nadzora in zagotavljanje kakovosti virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena na predpisan način;
8.) uporaba sredstev in opreme za varstvo pred neionizirajočimi sevanji;
9) nadzor stopnje izpostavljenosti neionizirajočim sevanjem v okolju in nadzor izvedenih ukrepov varstva pred neionizirajočimi sevanji;
10) zagotavljanje materialnih, tehničnih in drugih pogojev za sistematično pregledovanje in spremljanje ravni neionizirajočih sevanj v okolju;
11) izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov na področju varstva pred neionizirajočimi sevanji v okolju;
12) obveščanje prebivalstva o vplivih izpostavljenosti neionizirajočim sevanjem na zdravje in zaščitnih ukrepih ter obveščanje o stopnji izpostavljenosti okolja neionizirajočim sevanjem.
5. člen
Z namenom odkrivanja prisotnosti, ugotavljanja nevarnosti, obveščanja in izvajanja ukrepov varstva pred neionizirajočimi sevanji se izvaja sistematski pregled ravni neionizirajočih sevanj v okolju.
Vlada sprejme Program sistematskega preverjanja ravni neionizirajočih sevanj v okolju za obdobje dveh let.
Program iz drugega odstavka tega člena pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z organom avtonomne pokrajine, pristojnim za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ avtonomne pokrajine).
Republika oziroma avtonomna pokrajina zagotavlja finančna sredstva za izvajanje programa iz drugega odstavka tega člena.
Sistematske preglede ravni neionizirajočih sevanj v okolju lahko izvaja gospodarska družba, podjetje in druga pravna oseba, če izpolnjuje kadrovske, opremljene in prostorske pogoje.
Izpolnjevanje pogojev iz petega odstavka tega člena z odločbo ugotovi minister, pristojen za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: minister).
Sklep iz 6. odstavka tega člena je dokončen.
Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz petega odstavka tega člena, ki opravljajo naloge sistematskega preverjanja ravni neionizirajočih sevanj, ter način in metode sistematičnega preverjanja ravni neionizirajočih sevanj v okolju.
Osebe iz petega odstavka tega člena, ki izvajajo sistematsko preiskavo ravni neionizirajočih sevanj v okolju, so dolžne ministrstvu, za območje avtonomne pokrajine pa pristojnemu organu avtonomne pokrajine, predložiti letno poročilo o rezultatih preiskave najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, v primeru izrednega dogodka pa takoj.
Minister predpiše vsebino in videz obrazca poročila iz 9. odstavka tega člena.
6. člen
Gospodarska družba, podjetje, druga pravna oseba in podjetnik lahko uporablja vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1) za te vire neionizirajočih sevanj opravi presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom;
2) da stopnja izpostavljenosti prebivalstva ne presega predpisanih meja.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena s sklepom ugotavlja minister, za območje avtonomne pokrajine pa pristojni organ avtonomne pokrajine.
Sklep iz 2. odstavka tega člena je dokončen.
Za izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena se plača taksa v skladu z zakonom, ki ureja upravno takso.
Osebe iz prvega odstavka tega člena ne morejo začeti uporabljati virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena, dokler ne prejmejo potrdila o izpolnjevanju pogojev za njihovo uporabo.
Minister predpiše:
1) meje izpostavljenosti neionizirajočemu sevanju;
2) vire, ki se štejejo za vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, ter način njihovega pregleda.
7. člen
Določbe 6. člena tega zakona se ne uporabljajo za vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, ki so registrirani pri ministrstvu, pristojnem za obrambo, in ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.
Izjemoma se določbe 6. člena tega zakona ne uporabljajo za:
1) vire neionizirajočih sevanj, ki se prevažajo z železnico, motornimi vozili, letali ali vodnimi plovili, kadar je tehnično zagotovljeno, da vira ni mogoče uporabiti ali lahko ustvarja neionizirajoče sevanje;
2) viri neionizirajočih sevanj, ki so shranjeni ali se uporabljajo za prodajo ali druge namene v takšnem stanju, da jih ni mogoče zagnati ali uporabiti na način, ki bi predstavljal potencialno nevarnost.
8. člen
Gospodarska družba, podjetje, druga pravna oseba in podjetnik posameznik, ki uporablja vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, je dolžna voditi evidenco teh virov in določiti odgovorno osebo za izvajanje varstva pred neionizirajočimi sevanji.
Evidenca o virih neionizirajočih sevanj posebnega pomena vsebuje zlasti podatke o: imenu, namenu in vrsti naprave, frekvenci, moči in načinu delovanja.
Minister predpiše podrobnejšo vsebino evidence iz drugega odstavka tega člena.
9. člen
Gospodarska družba, družba, druga pravna oseba in podjetnik posameznik, ki uporablja predpisane vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, je dolžna zagotoviti pregled njihove ravni sevanja v okolju.
Prvo preiskavo vira sevanja iz prvega odstavka tega člena je dolžna zagotoviti gospodarska družba, podjetje, druga pravna oseba in podjetnik pred začetkom uporabe vira ali ob povečanju števila virov, to je ob spremembi pogojev uporabe vira ali rekonstrukciji objekta z viri neionizirajočih sevanj.
Občasni pregled ravni neionizirajočih sevanj virov iz prvega odstavka tega člena se opravi v predpisanem roku.
Stroške testiranja virov iz 1. odstavka tega člena krije uporabnik teh virov.
Minister predpiše vrste virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena, za katere je obvezno preverjanje ravni neionizirajočih sevanj, in rok njihovega preskušanja.
10. člen
Gospodarska družba, podjetje in druga pravna oseba lahko opravlja preiskave sevalne ravni virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena v okolju, če izpolnjuje kadrovske, opremljene in prostorske pogoje.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena s sklepom ugotavlja minister, za območje avtonomne pokrajine pa pristojni organ avtonomne pokrajine.
Za izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena se plača taksa v skladu z zakonom, ki ureja upravno takso.
Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz prvega odstavka tega člena.
Dovoljenje za preizkušanje nivoja virov neionizirajočih sevanj iz drugega odstavka tega člena odvzame minister, oziroma pristojni organ avtonomne pokrajine, če se naknadno ugotovi, da gospodarska družba, podjetje in druga pravna oseba ne izpolnjuje predpisanih pogojev ali če se ugotovi, da je bila odločba izdana na podlagi neresničnih in netočnih podatkov.
Sklep iz 2. odst. 2. in 5. tega člena je dokončno.
11. člen
Gospodarska družba, družba, druga pravna oseba in podjetnik posameznik, ki uporablja vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, je dolžna voditi evidenco in hraniti dokumentacijo o opravljenih preskusih virov neionizirajočih sevanj iz 9. člena tega zakona.
Javnost ima pravico do dostopa do informacij iz prvega odstavka tega člena v skladu z zakonom.
12. člen
Gospodarska družba, družba, druga pravna oseba in podjetnik oziroma upravljavec ali upravljavec je dolžan o izrednem dogodku nemudoma, najpozneje pa v 24 urah obvestiti ministrstvo, za območje avtonomne pokrajine pa pristojni organ avtonomne pokrajine, to je organ enote lokalne samouprave, pristojen za varstvo okolja.
Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje zlasti podatke o okoliščinah izrednega dogodka, kraju, času, neposredni nevarnosti za zdravje ljudi in kratek opis izvedenih ukrepov.
13. člen
Za raziskavo izpostavljenosti neionizirajočemu sevanju v okolju se na zahtevo ministrstva, oziroma pristojnega organa avtonomne pokrajine, izvajajo posebne meritve.
Stroške meritev iz prvega odstavka tega člena krije ministrstvo oziroma pristojni organ avtonomne pokrajine, razen če se z meritvijo ugotovijo nepravilnosti pri obratovanju ali preseganje predpisanih mejnih emisijskih vrednosti, ko stroške plača lastnik povzročitelja sevanja.
IV. NADZOR
14. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, opravlja ministrstvo.
Inšpekcijski nadzor izvaja ministrstvo preko inšpektorjev za varstvo okolja v okviru področja, določenega s tem zakonom.
Opravljanje inšpekcijskega nadzora nad viri neionizirajočih sevanj na območju avtonomne pokrajine je poverjeno avtonomni pokrajini v skladu s tem zakonom.
Enoti lokalne samouprave se zaupa nadzor nad viri neionizirajočih sevanj, za katere izda soglasje za gradnjo in začetek del pristojni organ enote lokalne samouprave.
Inšpektor za varstvo okolja ima pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pravico in dolžnost:
1) nadzoruje, ali družba, podjetje, druga pravna oseba in podjetnik posameznik izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena;
2) nadzira, ali osebe iz 1. čl. 8. in 11. člena tega zakona vodi predpisane evidence;
3) nadzoruje, ali je osebam iz 9. člena tega zakona zagotovljeno testiranje virov neionizirajočih sevanj v okolju;
4) preverja, ali pravne osebe, ki izvajajo sistematsko preverjanje ravni neionizirajočih sevanj v okolju, izpolnjujejo predpisane pogoje;
5) preverja, ali pravne osebe, ki izvajajo preskušanja ravni sevanja virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena v okolju, izpolnjujejo predpisane pogoje;
6) preverja, ali je gospodarska družba, gospodarska družba, druga pravna oseba, podjetnik, upravljavec ali upravljavec o izrednem dogodku v roku obvestila ministrstvo, za območje avtonomne pokrajine pa pristojni organ avtonomne pokrajine, to je organ enote lokalne samouprave, pristojen za varstvo okolja;
7) nadzoruje izvajanje ukrepov varstva pred neionizirajočimi sevanji.
15. člen
Inšpektor za varstvo okolja je pri opravljanju nalog iz 14. člena tega zakona pooblaščen, da:
1) osebam, ki uporabljajo vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in izpolnitev predpisanih pogojev v roku, ki ga sam določi;
2) prepove delo osebam, ki uporabljajo vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, če ugotovljene pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku;
3) odredi vodenje evidence iz 3. člena. 8. in 11. člena tega zakona;
4) odredi izpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje sistematskih pregledov ravni neionizirajočih sevanj v okolju ter pregledov sevanj virov posebnega pomena v okolju;
5) odredi sistematski pregled ravni neionizirajočih sevanj v okolju na predpisan način;
6) na predpisan način odredi pregled ravni sevanja virov neionizirajočega sevanja posebnega pomena v okolju;
7) odredi izvajanje drugih ukrepov varstva pred neionizirajočimi sevanji v skladu z zakonom.
16. člen
Inšpektorji varstva okolja morajo imeti pri opravljanju nadzora službeno izkaznico in nalepko.
Minister predpiše obliko službene legitimacije ter videz in vsebino znaka.
V. PRISTOJNOST ZA REŠEVANJE REKLAMACIJE
17. člen
O ukrepih iz 15. člena tega zakona odloči inšpektor za varstvo okolja.
Zoper odločbo inšpektorja za varstvo okolja je možna pritožba na ministra v 15 dneh od prejema odločbe.
Pritožba zoper odločbo inšpektorja za varstvo okolja ne zadrži izvršitve odločbe.
Odločba ministra o pritožbi iz 3. odstavka tega člena je dokončna.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
18. člen
Z globo od 1,500.000 do 3,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek podjetje, podjetje ali druga pravna oseba, če:
1) izvaja sistematski pregled ravni neionizirajočih sevanj v okolju, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev ali nima akta o izpolnjevanju teh pogojev (5. člen);
2) ne izpolnjuje predpisanih pogojev za uporabo virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena ali če uporablja vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, preden je prejel akt o izpolnjevanju predpisanih pogojev (6. člen);
3) ne zagotovi pregleda ravni sevanja virov neionizirajočega sevanja posebnega pomena v okolju (9. člen);
4) opravlja pregled ravni sevanja virov neionizirajočega sevanja posebnega pomena v okolju in ne izpolnjuje predpisanih pogojev ali nima akta o izpolnjevanju teh pogojev (10. člen);
5) v predpisanem roku ne obvesti ministrstva, pristojnega organa avtonomne pokrajine oziroma organa enote lokalne samouprave, pristojnega za varstvo okolja (12. člen).
Z globo od 100.000 do 200.000 dinarjev se za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v pravni osebi.
Poleg glob za gospodarske prestopke iz 1. odstavka tč. 1), 2), 3) in 4) tega člena se družbi, podjetju ali drugi pravni osebi lahko izreče varstveni ukrep prepovedi opravljanja določene gospodarske dejavnosti za dobo do desetih let.
Poleg globe za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi v pravni osebi lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi opravljanja določenih dolžnosti do deset let.
19. člen
Z globo od 500.000 do 1.000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba, podjetje ali druga pravna oseba, če:
1) ministrstvu, oziroma pristojnemu organu avtonomne pokrajine, v predpisanem roku ne predloži poročila o rezultatih sistematskega preverjanja ravni neionizirajočih sevanj v okolju (9. odstavek 5. člena);
2) ne vodi predpisanih evidenc o virih neionizirajočih sevanj posebnega pomena in ne imenuje odgovorne osebe za izvajanje ukrepov varstva pred neionizirajočimi sevanji (prvi odstavek 8. člena);
3) ne vodi evidence in ne hrani dokumentacije o opravljenih preizkusih ravni sevanja virov neionizirajočega sevanja posebnega pomena v okolju (prvi odstavek 11. člena).
Z globo od 25.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba v gospodarski družbi, podjetju ali drugi pravni osebi.
20. člen
Z globo od 250.000 do 500.000 dinarjev se kaznuje za prekršek podjetnik, če:
1) ne izpolnjuje predpisanih pogojev za uporabo virov neionizirajočih sevanj posebnega pomena ali če uporablja vire neionizirajočih sevanj posebnega pomena, preden je prejel akt o izpolnjevanju predpisanih pogojev (6. člen);
2) ne vodi predpisanih evidenc o virih neionizirajočih sevanj posebnega pomena in ne imenuje odgovorne osebe za izvajanje ukrepov varstva pred neionizirajočimi sevanji (prvi odstavek 8. člena);
3) ne zagotovi pregleda ravni sevanja virov neionizirajočega sevanja posebnega pomena v okolju (9. člen);
4) ne vodi evidenc in ne hrani dokumentacije o opravljenih preizkusih ravni sevanja virov ionizirajočega sevanja posebnega pomena v okolju (prvi odstavek 11. člena);
5) v predpisanem roku ne obvesti ministrstva, pristojnega organa avtonomne pokrajine oziroma organa enote lokalne samouprave, pristojnega za varstvo okolja (12. člen).
Za prekršek iz prvega odstavka 1. točke tega člena se podjetniku lahko izreče poleg globe tudi varstveni ukrep prepovedi opravljanja določene dejavnosti za dobo do treh let.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Pravilnike za izvrševanje tega zakona izda minister v enem letu od dneva njegove uveljavitve.
22. člen
Gospodarske družbe, podjetja, druge pravne osebe in podjetniki, ki uporabljajo vire neionizirajočih sevanj, so dolžni svoje poslovanje uskladiti z določbami tega zakona v treh letih od dneva njegove uveljavitve.
23. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v "Službenem listu Republike Srbije".
