Ameriška nacionalna fundacija za boj proti raku dojke je izdala izjavo, da je v Ameriki vsako leto registriranih 200.000 novih primerov te bolezni. Leta 1960 je ena od 20 žensk zbolela za rakom, danes zboli ena od 7 žensk.
Dejstva o tej vrsti raka so:
Dejstva o tej vrsti raka so:
- je glavni vzrok smrti pri ženskah, starih od 40 do 55 let,
- 15 % obolelih žensk je mlajših od 45 let in njihov rak je precej agresiven, odstotek ozdravitve pa nižji,
- približno 80 % zatrdlin ni rakavih
- 70 % žensk same odkrijejo bulice, za katere se izkaže, da so rakaste
- 80 % žensk z diagnozo raka dojke nima družinske anamneze te bolezni.
Toksični učinek sevanja mamografije je končno priznan kot vzrok za nastanek raka dojke. Več nedavnih študij je pokazalo, da lahko mamografije ženskam naredijo več škode kot koristi.
Nove študije British Medical Journal (BritishMedical Journal - december 2011) so potrdile, da ima lahko skeniranje (presejanje) veliko bolj pogubne učinke, kot lahko pomaga pri zgodnjem odkrivanju raka na dojki, zlasti v mlajših letih. ko se začne skeniranje. Velika škoda je predlaganje lumpektomije ali mastektomije ter drugih posegov. Študija poudarja, da je v tem primeru zaradi pozitivnih, a napačnih izvidov in nepotrebnih zdravljenj izgubljena sama kakovost življenja.
Mamografsko sevanje je veliko bolj škodljivo kot rentgensko slikanje.
Mamograf uporablja velike doze ionizirajočega sevanja, ki so lahko vzrok za mutacijo in posledično pojav raka dojke. Po podatkih je ena mamografija lahko enakovredna 1000-kratni uporabi rentgenskega aparata. Mamografija lahko privede do supresije tkiva dojk, kar lahko povzroči hitrejše širjenje raka, če je prisoten.
Vodilni strokovnjak na tem področju dr. Samuel Epstein pravi, da en pregled dojk, v predmenopavzi, ko so najbolj občutljive, z mamogramom poveča možnost, da zbolite za rakom dojk za 1 %.
Ugotovljeno je bilo celo, da imajo mamografi približno 6% lažnih alarmov, ki lahko povzročijo nepotrebna zdravljenja. Te napačne ocene lahko privedejo do več zaporednih pregledov, ki povečajo dozo obsevanja, in celo do uvedbe različnih zdravljenj, kot so biopsije, kirurški posegi, kemoterapije...
Sklep, da imate raka, tudi če ni resničen, lahko privede do dodatnega stresa, kar lahko spet povzroči bolezen, saj stres vodi do poslabšanja zdravja.
Septembra 2010 je "The New England Journalof Medicine" je objavila svojo študijo o učinkovitosti mamografov. Rezultati so daleč od takšnih, kot bi si zdravstveni uradniki želeli. Študija je pokazala, da se je smrtnost zmanjšala le za 0,4 smrti na 1000 žensk. To bi pomenilo, da bi bilo treba 10 let skenirati 2500 žensk, da bi se izognili eni smrti. To je pokazalo, da mamografija preprosto ne izboljša stopnje preživetja.
Nove študije British Medical Journal (BritishMedical Journal - december 2011) so potrdile, da ima lahko skeniranje (presejanje) veliko bolj pogubne učinke, kot lahko pomaga pri zgodnjem odkrivanju raka na dojki, zlasti v mlajših letih. ko se začne skeniranje. Velika škoda je predlaganje lumpektomije ali mastektomije ter drugih posegov. Študija poudarja, da je v tem primeru zaradi pozitivnih, a napačnih izvidov in nepotrebnih zdravljenj izgubljena sama kakovost življenja.
Mamografsko sevanje je veliko bolj škodljivo kot rentgensko slikanje.
Mamograf uporablja velike doze ionizirajočega sevanja, ki so lahko vzrok za mutacijo in posledično pojav raka dojke. Po podatkih je ena mamografija lahko enakovredna 1000-kratni uporabi rentgenskega aparata. Mamografija lahko privede do supresije tkiva dojk, kar lahko povzroči hitrejše širjenje raka, če je prisoten.
Vodilni strokovnjak na tem področju dr. Samuel Epstein pravi, da en pregled dojk, v predmenopavzi, ko so najbolj občutljive, z mamogramom poveča možnost, da zbolite za rakom dojk za 1 %.
Ugotovljeno je bilo celo, da imajo mamografi približno 6% lažnih alarmov, ki lahko povzročijo nepotrebna zdravljenja. Te napačne ocene lahko privedejo do več zaporednih pregledov, ki povečajo dozo obsevanja, in celo do uvedbe različnih zdravljenj, kot so biopsije, kirurški posegi, kemoterapije...
Sklep, da imate raka, tudi če ni resničen, lahko privede do dodatnega stresa, kar lahko spet povzroči bolezen, saj stres vodi do poslabšanja zdravja.
Septembra 2010 je "The New England Journalof Medicine" je objavila svojo študijo o učinkovitosti mamografov. Rezultati so daleč od takšnih, kot bi si zdravstveni uradniki želeli. Študija je pokazala, da se je smrtnost zmanjšala le za 0,4 smrti na 1000 žensk. To bi pomenilo, da bi bilo treba 10 let skenirati 2500 žensk, da bi se izognili eni smrti. To je pokazalo, da mamografija preprosto ne izboljša stopnje preživetja.
