Radiestezija – prvi del

Težko je reči, kako star je koncept radiestezije in kdaj so se ljudje z njo začeli ukvarjati. Prve pisne sledi segajo v leto 2590 pr. Govorijo z znanjem starodavne Kitajske, kjer so posebej izurjeni cesarski uradniki preverjali pismenost za gradnjo naselbin, da jih ne bi gradili na mestih delovanja »zlih sil, ki prinašajo bolezni in nesrečo«.

Civilizacije Keltov, Etruščanov, Egipčanov, Perzijcev, Medijcev in Rimljanov so uporabljale sposobnosti posameznikov, da so našli vodo na določenih mestih ali določili zdrava mesta, kjer bodo zgrajeni templji in hiše.

V srednjem veku se je za odkrivanje podzemnih rudišč vse pogosteje začelo uporabljati vilice. Orodje, uporabljeno v ta namen, se je imenovalo "pravljične vilice". Šele v začetku 19. stoletja so temu fenomenu posvetili več pozornosti in odpravili mističnost, saj se je izkazalo, da vilinerašlje niso pomembne, temveč senzibilnost tistega, ki z njimi rokuje.

Zibelka današnje radiestezije je Francija, od koder se začne širiti v druge države Evrope in Amerike. Sama radiestezija je razdeljena na 2 disciplini: telesno in psihično. Sl. 4 S tem namenom se v radioesteziji uporabljajo različna orodja in pripomočki, kot so navpična vrvica (sl. 3), L-antene (sl. 4), tenzorske in elektronske naprave. Vsak radiestezist mora izbrati orodje, ki mu najbolj ustreza, torej s katerim bo opravil najboljšo in najbolj natančno detekcijo prostora. Gre torej za subjektivno metodo odkrivanja, kjer je občutljivost radiestezije najpomembnejši dejavnik.

Najpogostejše orodje je nihalo, ki ga radiestezist drži v eni roki, druga roka pa služi kot antena. Radiestezist lahko miselno ali na glas postavlja vprašanja in z določenim zasukom nihala daje odgovore, ki se spuščajo na DA ali NE. Zaradi vsega tega stranka zelo težko razume, kaj se dogaja.

L-antene so široko uporabljene in z njimi je lažje manipulirati, ki se v prisotnosti sevanja križajo in ostanejo ravne v nevtralnem polju. Kakovostno lociranje škodljivih sevanj je eden najpomembnejših predpogojev za postavitev kakovostne diagnoze.

Zaznavamo dve vrsti sevanja: naravno in umetno. V del umetnih sevanj sodijo tudi tehnična sevanja, ki prihajajo iz različnih aparatov in naprav v gospodinjstvu, pa tudi bližina transformatorskih postaj, daljnovodov, transformatorjev in raznih drugih oddajnikov in anten, ki jih je polno urbano okolje. Današnja znanost neposredno potrjuje, da škodljiva sevanja neposredno vplivajo na človekovo počutje in zdravje.