3.1. Razlaga principa procesa bio-fitback
Učinek biofeedbacka temelji na principu povratne informacije iz običajno nezavednih telesnih funkcij. Ta v osnovi znanstvena metoda temelji na prevajanju biosignalov v električne impulze, ki jih lahko v ojačeni obliki obdelamo s pomočjo računalnika z ustrezno programsko opremo. Proces je bil razvit s ciljem, da se človek nauči vzpostaviti zavesten nadzor nad svojim psihološkim sistemom in signali različnih telesnih funkcij, kot so:
Učinek biofeedbacka temelji na principu povratne informacije iz običajno nezavednih telesnih funkcij. Ta v osnovi znanstvena metoda temelji na prevajanju biosignalov v električne impulze, ki jih lahko v ojačeni obliki obdelamo s pomočjo računalnika z ustrezno programsko opremo. Proces je bil razvit s ciljem, da se človek nauči vzpostaviti zavesten nadzor nad svojim psihološkim sistemom in signali različnih telesnih funkcij, kot so:
- Sprostitev mišic
- Telesna temperatura
- Srčne funkcije, dihanje, krvni tlak
- Vrednost prepustnosti kože
Ko je optični ali akustični indikator aktiviran, tj. ko dajeta povratno informacijo, je mogoče regulirati te funkcije. Načeloma mu sledi grafični prikaz preko računalnika, ki iz posebej razvitih senzorjev nadzoruje natančne vrednosti meritev.
Vsaka sprememba oscilacijske informacije se v človeškem telesu zabeleži in spodbudi reakcijo vegetativnega živčnega sistema. Ob prepoznavi neprijetne ali škodljive frekvence organizem kot zaščitno reakcijo najprej aktivira simpatik. Če se spremenijo količina porabe energije, krvni tlak in srčni utrip, se organizem lahko prilagodi zunanjim vplivom.
En zunanji dražljaj kot biološki vpliv lahko privede do povečanega pretoka krvi, kar organizmu omogoči hitrejšo reakcijo. Sami ob intenzivnih dražljajih dokaj jasno občutimo simpatično aktivacijo, ki jo identificiramo s splošno reakcijo.
V skladu s človekovo lastno senzibilnostjo to velja tudi za škodljiva elektromagnetna sevanja in negativna geobiološka polja. Z izjemo bolj občutljivih ljudi pride do spontane reakcije vegetativnega živčevja pod vplivom valov, ki jih lahko fizično sprejmemo. S senzorično merilno tehniko s sodobnimi bio-feedback napravami je mogoče registrirati tudi najmanjše parametre povečanja stresa organizma, kar kažejo krivulje, ki opisujejo signale.
Aktivacijo parasimpatičnega živčevja lahko zaznamo tako subjektivno kot objektivno. Reakcije parasimpatičnega sistema so zabeležene preko občutka miru ali preko deaktivacije delovanja žlez znojnic. V takih situacijah pride do pospešenega bitja srca in dihanja, pogojenega z reakcijo simpatičnega sistema. Prav tako lahko aktivacijo parasimpatičnega sistema občutimo kot občutek teže in slabosti v želodcu.
Manj znano je, da v bistvu kot predhodnik stresne reakcije pride do organskih sprememb v telesu. Ko telo zazna neznosne informacije ali vplive, se skuša elektrofizično zaščititi in zmanjšati prevodnost negativnih signalov. To se praktično kaže v povečani prepustnosti kože. Dejavnost žlez znojnic poveča električno sposobnost povezovanja in nakazuje situacijo ter jo naredi merljivo.
Električna sposobnost povezovanja je povezana s simpatičnimi reakcijami, ki aktivirajo organizem. Te krivulje se upoštevajo med raziskavami elektrostresa. Hitreje kot srce bije, hitrejša je lahko takojšnja reakcija.
Raziskave kažejo, da se srčni utrip manj spreminja ob kratkotrajnih spremembah zunanjih vplivov. Pri dolgotrajni izpostavljenosti so reakcije bolj izrazite in ritmične.
Trajno delovanje polj s škodljivim delovanjem je po tem lahko vzrok za opazne spremembe srčnega utripa. V skladu z dosedanjimi raziskavami in na podlagi zunanjih vplivov polj s škodljivim učinkom ločimo različne reaktivne tipe.
Ena skupina reagira s čezmernim pospeševanjem pulza, druga pa s podcenjevanjem variabilnosti srčnega utripa. Obe reakciji lahko ovrednotimo kot stresni odziv zdravega organizma, ki lahko ob vztrajnosti bistveno poveča tveganje za nastanek bolezni.
Že od sredine 80-ih se sodobna znanost zanima za tematiko variabilnosti srčnega utripa (srčni utrip, krajše VSF). VSF temelji na optimalni skupni igri simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Zato je VSF merilo celotne občutljivosti in reaktivnosti organizma na notranje in zunanje dražljaje.
Avgetativno živčevje je odgovorno za prilagodljivost organizma informacijskim poljem okolja. VSF ne more pasti neposredno pod vpliv lastnega organizma in zato lahko služi kot zanesljiv indikator, npr. Fizični stres.
Vsaka sprememba oscilacijske informacije se v človeškem telesu zabeleži in spodbudi reakcijo vegetativnega živčnega sistema. Ob prepoznavi neprijetne ali škodljive frekvence organizem kot zaščitno reakcijo najprej aktivira simpatik. Če se spremenijo količina porabe energije, krvni tlak in srčni utrip, se organizem lahko prilagodi zunanjim vplivom.
En zunanji dražljaj kot biološki vpliv lahko privede do povečanega pretoka krvi, kar organizmu omogoči hitrejšo reakcijo. Sami ob intenzivnih dražljajih dokaj jasno občutimo simpatično aktivacijo, ki jo identificiramo s splošno reakcijo.
V skladu s človekovo lastno senzibilnostjo to velja tudi za škodljiva elektromagnetna sevanja in negativna geobiološka polja. Z izjemo bolj občutljivih ljudi pride do spontane reakcije vegetativnega živčevja pod vplivom valov, ki jih lahko fizično sprejmemo. S senzorično merilno tehniko s sodobnimi bio-feedback napravami je mogoče registrirati tudi najmanjše parametre povečanja stresa organizma, kar kažejo krivulje, ki opisujejo signale.
Aktivacijo parasimpatičnega živčevja lahko zaznamo tako subjektivno kot objektivno. Reakcije parasimpatičnega sistema so zabeležene preko občutka miru ali preko deaktivacije delovanja žlez znojnic. V takih situacijah pride do pospešenega bitja srca in dihanja, pogojenega z reakcijo simpatičnega sistema. Prav tako lahko aktivacijo parasimpatičnega sistema občutimo kot občutek teže in slabosti v želodcu.
Manj znano je, da v bistvu kot predhodnik stresne reakcije pride do organskih sprememb v telesu. Ko telo zazna neznosne informacije ali vplive, se skuša elektrofizično zaščititi in zmanjšati prevodnost negativnih signalov. To se praktično kaže v povečani prepustnosti kože. Dejavnost žlez znojnic poveča električno sposobnost povezovanja in nakazuje situacijo ter jo naredi merljivo.
Električna sposobnost povezovanja je povezana s simpatičnimi reakcijami, ki aktivirajo organizem. Te krivulje se upoštevajo med raziskavami elektrostresa. Hitreje kot srce bije, hitrejša je lahko takojšnja reakcija.
Raziskave kažejo, da se srčni utrip manj spreminja ob kratkotrajnih spremembah zunanjih vplivov. Pri dolgotrajni izpostavljenosti so reakcije bolj izrazite in ritmične.
Trajno delovanje polj s škodljivim delovanjem je po tem lahko vzrok za opazne spremembe srčnega utripa. V skladu z dosedanjimi raziskavami in na podlagi zunanjih vplivov polj s škodljivim učinkom ločimo različne reaktivne tipe.
Ena skupina reagira s čezmernim pospeševanjem pulza, druga pa s podcenjevanjem variabilnosti srčnega utripa. Obe reakciji lahko ovrednotimo kot stresni odziv zdravega organizma, ki lahko ob vztrajnosti bistveno poveča tveganje za nastanek bolezni.
Že od sredine 80-ih se sodobna znanost zanima za tematiko variabilnosti srčnega utripa (srčni utrip, krajše VSF). VSF temelji na optimalni skupni igri simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Zato je VSF merilo celotne občutljivosti in reaktivnosti organizma na notranje in zunanje dražljaje.
Avgetativno živčevje je odgovorno za prilagodljivost organizma informacijskim poljem okolja. VSF ne more pasti neposredno pod vpliv lastnega organizma in zato lahko služi kot zanesljiv indikator, npr. Fizični stres.
Programska oprema BioTrace+, uporabljena v tej raziskavi, lahko v glavnem zagotovi informacije o VSF. treba je še ugotoviti, ali izbrane vrednosti VSF v časovno omejenih merilnih postopkih, vzpostavljenih v tej raziskavi, zagotavljajo zanesljive informacije.Relativno majhno število testirancev ne omogoča čiste matematično-statistične ocene. Za 100-odstotno statistično zanesljivost mora biti tako število anketirancev kot tudi število izmerjenih vrednosti večje.
Izhodišče za vrednotenje merilnih podatkov posameznih testirancev temelji na t.i. Baseline - poročilu nevtralnega obdobja. V tej raziskavi je šlo za obdobje pred vgradnjo QHRS biopiramide v hiše testiranih oseb v glavni skupini in vzporedno pred vgradnjo placebo piramide v hiše preiskovancev v kontrolni skupini.
Za biološko merjenje harmonizirajočega učinka biopiramide QHRS en uporablja se najsodobnejši merilni instrument za bio-feedback.
Instrument "NEXUS 10" podjetja MIND MEDIA omogoča vključitev celotnega spektra psiholoških signalov v področje nevrofeedback učinka in odpira novo dimenzijo psiholoških meritev.
Programska oprema BioTrace+ omogoča hiter grafični prikaz merilnih vrednosti v 3D formatu, z dodatno opremo pa omogoča video. prikaže.
Podatki meritev so sprejeti v najmanj 24 kopijah/minuto in nato shranjeni. Tako so vsi meritveni podatki shranjeni in jih je mogoče poljubno uporabiti pri vrednotenju drugih sistematiziranih informacij ali pri uporabi nekaterih programov za preglednice (npr. Excel).
Skladno s celotnim razvojem je proizvajalec merilnih sistemov bio-feedback razvil tudi »Blue Tooth« povezavo za prenos informacij od senzorjev merilnih naprav do računalnika. Na ta prenosni sistem pa lahko gledamo tudi kritično, saj povzroča dodatno visokofrekvenčno sevanje s frekvenco 10Hz.
Med biološkimi meritvami morajo biti oddajniki in receptorji ločeni s posebno folijo, saj lahko sicer pride do motenj izmerjene informacije. Merilni instrument ni nameščen neposredno na subjekte, temveč na možno razdaljo med senzorji, ki jo določa dolžina kabla.
