Teleradiestezija: zdravstveni pregled na daljavo in principi resonance
Področje teleradiestezije omogoča izvajanje zdravstvenih pregledov na daljavo, ne glede na fizično razdaljo med izvajalcem in analizirano osebo. Z razumevanjem frekvenc, osebnih sevanj in resonančnih krogov ta metoda premaguje klasične prostorske ovire.
Frekvence, oddajne postaje in resonanca
Vsa živa in neživa bitja v naravi neprekinjeno oddajajo sevanja, ki predstavljajo vibrirajoče valove z lastno frekvenco, merjeno v Hertzih (Hz). Podobno kot radijske postaje, ki delujejo na točno določenih in nespremenljivih frekvencah, predstavlja vsak človek v naravi edinstveno emisijsko enoto z določenim frekvenčnim številom. Človeški možgani delujejo kot kompleksen računalnik, ki se lahko s pomočjo mentalne koncentracije in notranjega »spremenljivega kondenzatorja« uskladi in vstopi v resonanco z želenim frekvenčnim območjem osebe.
Če oseba ni fizično prisotna, lahko njena sevanja prevzamemo s tako imenovanimi »pričami« — osebnimi predmeti, ki jih ima pri sebi, rokopisi, pisma ali fotografije, ki po teorijah in praksi poleg podobe prenašajo tudi trajna sevanja posameznika. Prav tako lahko teleradiestezijske analize uspešno izvajamo na podlagi glasovnih frekvenc med telefonskim pogovorom ali z opazovanjem ljudi na televizijskih ekranih.
Posebnosti dela in dela z živalmi
Po opažanjih opata Mermeta pri teleradiestezijskih valovnih dolžinah prostorska razdalja (pa naj gre za en meter ali tisoče kilometrov) praktično nima vpliva na moč signala, rezultati pa odražajo trenutno zdravstveno stanje opazovane osebe. Pregled pokojnikov s fotografijami pokaže popolno odsotnost sevanja, saj izgine v trenutku smrti.
Poleg ljudi je radiestezijsko preiskavo mogoče opraviti tudi na domačih živalih (konjih, kravah, prašičih, psih, mačkah in perutnini), pri čemer je obvezno poznavanje njihove anatomske zgradbe in delovanja organov, zaželeno pa je, da se tovrstne analize opravijo v prisotnosti veterinarja.
Metodologija, orodja in alternativni pristopi
Za razliko od statičnih metod ali uporabe vil se je navpična vrvica izkazala za veliko bolj primeren instrument, saj pusti eno roko povsem prosto, da služi kot sprejemna antena. Izkušen praktik lahko izvede celotno shematsko analizo v približno dvajsetih minutah, ne da bi se zanašal na toge šablone, temveč delo prilagodil lastnemu občutku. Močna koncentracija lahko povzroči duševno utrujenost, zato neprekinjeno delo z velikim številom pacientov ni priporočljivo.
Iris-diagnoza po dr. Georgu Jakobu
Poleg klasičnega anatomskega pregleda je tuja literatura zasledila tudi metodo diagnostike z radialnimi diagrami, podobnimi šarenici očesa (predstavljeni v Das medizinische Pendelbuch). S postavitvijo navpične črte v sredino kroga in izključitvijo vsakršne zavestne sugestije, instrument po začetnem rahlem nihanju vzpostavi smer, ki nakazuje naravo bolezni oziroma izbiro ustreznih pripravkov.
Zaključek in etična odgovornost
Ta priročnik ni namenjen ustvarjanju armade radiestezistov nespecialistov, temveč ponuja vpogled v metodologijo in potrebno širino anatomskega znanja, ki ga mora imeti vsak, ki dela na tem področju. V idealnem primeru bi te tehnike morali izvajati usposobljeni zdravniki z ustreznimi sposobnostmi. Knjiga tudi ostro opozarja na nevarnosti in škodljive posledice postavljanja nestrokovnih diagnoz, pri čemer poudarja, da je vsakršno prestopanje običajnih norm dela in poseganje v domeno uradne medicine ostro obsojeno zaradi varovanja zdravja ljudi.
