Načrt in metodologija radiestezijskih preiskav človeškega telesa
Vzpostavitev reda in sistema pri radiestezijski analizi zdravstvenega stanja je osnovni pogoj za natančno delo. Uporaba anatomskih atlasov kot vizualnih pripomočkov pomaga pri fokusiranju, sama diagnoza pa v celoti sloni na interpretaciji energijskih sevanj.
Osnovna načela in vrstni red pregleda
Da bi radiestezijsko analizo zdravja izvajali čim bolj sistematično, začetnikom svetujemo uvedbo stroge discipline in ustaljenega reda. Kot vizualno podporo za boljšo miselno koncentracijo je priporočljiva uporaba ilustracij iz kateregakoli standardnega anatomskega atlasa. Pregled vedno poteka po točno določeni hierarhiji organov in organskih sistemov:
- 1. Skeletni sistem
- 2. Somatski živčni sistem
- 3. Nevrovegetativni živčni sistem
- 4. Pretok krvi
- 5. Krvna slika
- 6. Limfni sistem
- 7. Notranji organi
- 8. Mišični sistem
- 9. Usnjena prevleka
- 10. Čutilo za vid (oči)
- 11. Sluh (ušesa)
Glede na to, da celoten proces temelji izključno na sprejemu sevanja iz pacientovega telesa, odstranjevanje oblačil ali odstranjevanje osebnih predmetov in kovine iz žepov ni potrebno, čeprav nekateri viri priporočajo odstranitev kovinskih predmetov. Medtem ko se instrument (nihalo) vrti v eni roki, se prosta roka uporablja kot sprejemna antena, ki nežno poteka preko telesa pregledovane osebe.
Metodologija lociranja motenj po sistemih
Ko roka naleti na območje, kjer je biopolje moteno, se nihalo za trenutek ustavi, kar signalizira obstoj motnje. Identifikacija obolelega mesta je odvisna od trenutne osredotočenosti in mentalne osredotočenosti preiskovanca na določen organski sistem.
Pregled hrbtenice in okončin
Pri analizi skeletnega sistema in hrbtenice se pregled izvaja po hrbtu. Glede na to, da največ težav nastane v medvretenčnih prostorih in sklepih, je potrebno podrobno pregledati vsako vretence posebej. Hrbtenica obsega 32 vretenc, razdeljenih v pet anatomskih enot: vratni del (7), prsni del (12), ledveni del (5), križni del (5 zraščenih) in kokciks (3 do 4 zraščena vretenca). Pri udih (okončinah) velja pravilo, da vedno najprej pregledamo desno stran telesa in šele nato levo stran telesa – od ramenskega sklepa, komolca, zapestja in prstov na rokah, preko kolkov, kolen, gležnjev do prstov na nogah. Pregledajo se tudi lobanja, ključnice, prsnica, lopatice, medenica, rebra in dolge kosti rok in nog zaradi morebitnih poškodb ali zlomov.
Po skeletnem sistemu preide na osrednje živčevje (možganske poloble, mali možgani, možgansko deblo in celotna dolžina hrbtenjače ter živci, ki se razvejajo na roke in noge). Pri ocenjevanju krvnega pretoka se najprej analizira delo srca (atriji, ventrikli, zaklopke in srčna mišica), nato pa glavne krvne žile - aorta in arterije, ki oskrbujejo vitalne organe, ter venski sistem. Krvno sliko (število eritrocitov, levkocitov, trombocitov) in limfne kanale preverimo z direktnim vpraševanjem na visko, s posebnim poudarkom na bezgavkah v pazduhi, dimljah in prsih.
Analiza notranjih organov in etični zapiski
Notranje organe in žleze z notranjim izločanjem pregledamo po vrstnem redu od glave navzdol: hipofizo, češariko, ščitnico, priželjc, dihala (nos, grlo, sapnik, glasilke, bronhije in pljuča), želodec, dvanajstnik, jetra, žolčevode, trebušno slinavko, vranico, tanko in debelo črevo, ledvice z nadledvično žlezo, sečevodov in mehurja. Pri ženskah dodatno pregledamo maternico, jajčnike in jajcevode, pri moških pa prostato, moda in sečni kanal. Priporočljivo je, da spremljevalec zabeleži vse izvide, pregled pa zaključimo s površnim pregledom mišic, kože in obnosnih votlin. Posebna pozornost in globoka koncentracija sta potrebni pri pregledu oči in ušes, da ne pride do zamenjave leve in desne strani.
Pomembna opozorila in omejitve
Poudariti je treba, da lahko z radiestezijsko preiskavo odkrijemo tudi tista energetska neskladja, ki še niso pokazala kliničnih simptomov. Nikakor pa radiestezist ne sme postavljati uradnih medicinskih diagnoz ali kakršnih koli zdravstvenih napovedi. Po opravljeni analizi mora biti vsaka oseba napotena k izbranemu zdravniku na natančen klinični pregled in ugotavljanje morebitne bolezni. Alternativne metode, kot je delo s krožnimi diagrami ali iridiagnostika (po metodah, kot je dr. Georg Jakob), predstavljajo kompleksnejše dopolnilne pristope, ki jih je mogoče uvesti šele z pridobitvijo večje rutine.
