Sestavljen je iz več posameznih enot in sicer 1. Veliki možgani (Cerebrum)2. mali možgani3. Most (Pons) 4. Podolgovata medula 5. Hrbtenjača (Medulla spinalis)6. Glavni živci rok s svojimi vejami7. Glavni živci nog, s svojimi vejami 1) VELiki MOŽGANI (Cerebrum) (slika 11) Sestavljajo ga zadaj) vezni možgani in b) končni možgani. Povezovalne možgane sestavljajo epitalamus, talamus in hipotalamus, z mlečnimi žlezami in zadnjim režnjem hipofize. Končne možgane tvorita obe možganski hemisferi, bazalni gangliji in del za voh. Ima 4 ločene dele (režnje): cel, parietalni, okcipitalni in temporalni. Možgani so zapleten mehanizem različnih občutkov. Današnja šolska medicina je sicer uspela delno razjasniti, kateri deli možganov nadzirajo delovanje katerega telesa, vendar je še veliko neznank prikritih. Lahko rečemo, da so možgani računalnik, ki vodi skoraj vse življenjske procese. Glede na tako kompleksen organ telesa je dobro preučiti nekatere dele možganov, ki imajo določene funkcije, npr. kateri deli možganov nadzorujejo funkcije vida, govora in sluha, katere so funkcije talamusa in hipotalamusa.
Za naš zdravstveni pregled zadostuje, da na začetku ugotovimo, iz katerega dela možganov prejemamo pomanjkljivo sevanje, nadaljnje delo in diagnostiko bolezni pa bo opravil strokovnjak za celice.
2) MALI MALI (Cerebellum) Mali možgani se nahajajo v zatilnem delu glave, ki se nahaja pod velikimi možgani. Povezava s srednjimi možgani s parom krakov in tudi s parom krakov z mostom in medulo. Uravnoveša delo mišične muskulature in vzdržuje telesno ravnovesje. Pravzaprav izvaja neke vrste nadzor centrov, ki so podvrženi človeški volji. Vpliva tudi na možgansko skorjo. Patološki procesi v malih možganih lahko povzročijo resne spremembe in trajne okvare. Tako kot veliki možgani imajo tudi mali možgani dva režnja: desnega in levega. Pri pregledu malih možganov je pomembno ugotoviti, ali je bolezen na desnem ali levem režnju ter kateri del je prizadet in kateri (npr. desni reženj, spodnja tretjina itd.). Mali možgani so preko mostu (pons) povezani s srednjimi možgani. Zadnji možgani so vključevali velike možgane, most in rombaste vdolbine.
3) MOST (Pons) Preko mostu so mali in mali možgani povezani z živčnimi potmi. Suprapon je del, ki povezuje pons in medullo oblongato s srednjim delom možganov. To je Pedunculus cerebri, ki je pritrjen na talamus.
4) MEDULLA OBLONGATA Je del somatskega živčevja, dolg približno 3 cm in se nahaja kot podaljšek hrbtenjače proti možganom. Na koncu je tako imenovana rombična depresija, kjer številni pomembni senzorični možganski živci izhajajo v parih iz živčne mase. To so pari živcev I-XII. Naj jih naštejemo: I. Nervus olfactorius Vohalni (vohalni) živec. Gre od nosnega epitelija do bazalnih možganov, središča za voh. II. Nervus opticus Optični živec. Prenaša sliko iz mrežnice v center za vid, ki povezuje možgane. III. Nervus oculomotorius Očesni živec, pogon zrkla. IV. Nervus trochlearis Služi za prekrvavitev zrkla.V. Nervus trigeminus Trivejni živec, ki preko N. ophthalmicusa, N. maxillaris in N. mandibularisa prinaša občutke iz obraza. VI. Nervus abducens Premakne zrklo samo vstran. VII. Nervus facialis Obrazni živec. Uravnava gibanje obraza in žvečenje hrane. VIII. Vestibulocochlearisni živec gre do ušesa. Slušni živec. Služi tudi za ohranjanje ravnotežja.IX. Nervus glossopharyngeus Enako kot mišice žrela. Prenaša dražljaje iz jezika, žrela in mandljev. X. Nervus vagus Deluje enako kot srce in oskrbuje žleze in mišice prebavnega trakta ter dihala in zunanje uho.XI. Nervus accessorius Poravna s trapezno mišico in mišico za premikanje glave ter pomaga pri delu živca vagusa.XII. Nervus hypoglossus Živec, ki prenaša čutne dražljaje jezika. To je 12 parov tako imenovanih možganskih živcev, ki imajo svojo motorično vlogo in tudi prevajanje občutkov. Vsi, razen vagusa, oskrbujejo čutila in žleze glave, vagus pa se nahaja tudi v prsih in trebuhu. Spada med parasimpatične živce. Pri pregledu je dobro preveriti vsakega od teh živcev predvsem na desni, še posebej na levi strani, še posebej, če so prisotne motnje iz predelov, ki spadajo v njihovo domeno.
5) HRBTENJAČA (Medulla spinalis) Hrbtenjača je hrbtenični osrednji živec, ki gre skozi odprtine v vretencih iz podolgovate medule, nato v sakralni del hrbtenice. Iz hrbtenjače izhaja 31 ali 32 parov hrbteničnih živcev. Iz vratnega (cervikalnega) dela izhajajo 3 pari živcev, iz torakalnega (prsnega) dela 12, iz ledvenega (ledvenega) dela 5, iz sakralnega (križnega) dela 5 in 1 ali 2 sakralni del. Hrbtenjača ima tri ovojnice: Dura mater, Arachnoidea in Pia mater. V prerezu so vidni trije plašči. Sama hrbtenjača je zgrajena iz finih živčnih vlaken, bele in sive barve. V srednjem delu je sive barve, v prerezu pa ima obliko metulja.
6) GLAVNI ŽIVCI ROK (s svojimi vejami) Glavni živci rok izhajajo iz brahialnega pleksusa, ki je sestavljen iz živcev, ki izhajajo iz C 5 - Th 1 vretenc. To so živci: 1. Palčev živec (Nervus radialis)2. Centralni živec (Nervus medianus) 3. Ulnarni živec (Nervus ulnaris)4. Kožno-mišični živec (Nervus musculocutaneus) Vsi ti živci imajo na poti skozi roko na več mestih vilice, tako da je roka dejansko prežeta s številnimi drugimi živci, tako da tvori gosto mrežo živčnih niti. Pri pregledu stanja živcev rok se osredotočamo na te štiri živce, enega za drugim, dokler končno ne dobimo jasne slike, za katere oz. za katere živce gre in v katerih delih njihove poti prihaja do anomalij. Začeti moramo pri samih vratnih vretencih, saj v večini primerov (običajno pri revmatskih obolenjih) tu nastanejo največje težave. Ko smo pregledali desno roko, preidemo na isto preiskavo živcev leve roke. Če je mentalno težko slediti, lahko uporabimo sliko živcev roke. Seveda je treba opozoriti na vse nepravilnosti.
7) GLAVNI ŽIVCI NOGE (slika 19) (s svojimi vejami) Glavni živci nog izhajajo iz ledvenega dela hrbtenice in tvorijo tako imenovani ledveni pletež (Plexus lumbalis), nato iz križnega dela (plexus sacralis) in trtičnega dela (plexuscoccygeus). Da, navedena so imena teh živcev: 1. Kolčni živec (Nervus ischiadicus)2. Femoralno-golenski živec (N. femoralis) Nervus ischiadicus se deli na dve veji tik nad kolenom: a) v skupni ishiatični živec (N. peroneus ccmmunis), ki se nato razdeli na globoki išiatični živec (N. peroneus profundus) in površinski išiatični živec (N. peroneus superficialis) in b) tibialni živec (N. tibialis). Pleksus se razteza skozi celotno nogo in stopalo. Najprej pregledamo desno in nato levo nogo. Pregled poteka na enak način, kot smo naredili pri pregledu roke. Posebno pozornost je treba posvetiti pleksusom živcev (pleksusov) ledvenega in sakralnega dela ter natančno ugotoviti, za katere živce gre in v katerih sedlih njihovih potekov so anomalije. Za popolno sliko celotnega telesa si lahko ogledamo še živce v medrebrnih delih.
